V bivši skupni državi so Slovenci predstavljali 1/13 prebivalstva ter ustvarili 1/5 BDP in dobro tretjino izvoza [Michael Manske, Slovenia was a strong economic engine inside Yugoslavia, 2013]. Na čem je temeljila ta gospodarska in družbena uspešnost Slovenije v 20. stoletju? Brez dvoma na kompetencah njenih prebivalcev in te so pridobili skozi izobraževalni sistem. Tisti izobraževalni sistem, ki ga je uvedla v 18. stoletju Marija Terezija ter je naučil Slovence brati, pisati in računati. Uspešnost v 21. stoletju prav tako temelji na kompetencah, ki pa so bistveno razširjene, saj morajo pripraviti posameznika za uporabo računalnika – posameznika je potrebno digitalno opismeniti. Branju, pisanju in računanju se je pridružilo računalniško mišljenje.

Digitalne kompetence ali znanja računalništva in informatike (RIN) delimo na:

  • digitalno pismenost
  • znanje uporabe digitalne tehnologije
  • temeljna znanja RIN

Digitalna pismenost in v manjši meri znanje uporabe digitalne tehnologije ustvarja sposobne porabnike, medtem ko temeljna znanja omogočajo posamezniku, da ustvarjalno uporablja digitalno tehnologijo na svojem področju.

Strokovna skupina RINOS je v svojem poročilu predstavila analizo stanja v Sloveniji in v svetu. Analiza je pokazala na alarmantno stanje na ravni formalnega splošnega izobraževanja. Tudi DESI indeks je potrdil pomanjkanje digitalnih kompetenc.

Dogovor deležnikov v Strateški skupini za kompetence in izobraževanje je, da je potrebno doseči naslednje cilje:

  • UČNI NAČRTI: uvedba temeljnih vsebin RIN v programe osnovne šole, gimnazije ter poklicnih in strokovnih šol kot tudi v programe vrtcev ter razvijanje zavedanja vzajemnega vpliva med tehnologijo in družbo;
  • DIGITALNA PISMENOST: zagotovitev celovitega preverjanja digitalnih kompetenc v okviru vseh predmetnih in strokovnih področij na osnovnih in srednjih šolah (gimnazijah ter poklicnih in strokovnih šolah);
  • UČITELJI: nadgradnja in trajnost učinkovitega sistema za kakovostno osnovno izobraževanje in stalno strokovno usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev ter ravnateljev na področju RIN;
  • VSEŽIVLJENSKO IZOBRAŽEVANJE: vzpostaviti infrastrukturo za odprto izobraževanje, ki vključuje vsebine (učne načrte, kurikule, … ), izobraževalce (učitelji, tutorji, … ) in infrastrukturo (šole, organizacije, … ) ;
  • DELEŽNIKI: vzpostavitev sistema odprtega izobraževanja, ki omogoča vključevanje deležnikov v oblikovanje vizije ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti poučevanja RIN.

Skupino vodi dr. Andrej Brodnik.

Partnerji v strateški skupini so:

  • ACM Slovenija, Društvo ACM Slovenija
  • Glasnik digitalnih tehnologij
  • GZS, Gospodarska zbornica Slovenije
  • IJS, Inštitut Jožef Stefan
  • MIZŠ, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
  • MJU, Ministrstvo za javno upravo
  • NVO VID, Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo
  • OZS, Obrtna Zbornica Slovenije
  • UL FRI, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • UP FAMNIT, Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije