Problemska izhodišča za načrtovanje kohezijske politike Slovenije na področju digitalizacije

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo je oblikovala predloge naložbenih smernic kohezijske politike Slovenije za obdobje 2021-2027 na področju digitalizacije.

Eu skladi

V prvem delu elaborata so predstavljena naslednja problemska izhodišča za načrtovanje kohezijske politike na področju digitalizacije: počasna digitalna preobrazba Slovenije, neuravnotežena digitalna slika Slovenije in razvojni cilji države Slovenije na področju digitalizacije.

1.1 Počasna digitalna preobrazba Slovenije

Poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah (pdf) opozarja na podpovprečno raven naložb kot deleža BDP v informacijsko-komunikacijske tehnologije (str. 32). Komisija ugotavlja, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije omejitve pri znanjih in spretnostih ter počasnejšo digitalno preobrazbo (str. 3). Država Slovenija se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019 uvršča na 16. mesto med 28 državami EU (grafikon št. 1).

Grafikon št. 1: Uvrstitev države Slovenije na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019
Grafikon št. 1: Uvrstitev države Slovenije na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019 (vir: https://digital-agenda-data.eu/charts/desi-composite).

To je mesto slabše v primerjavi z letom 2014, ko se je uvrščala na 15. mesto. Slovenija se sooča s počasno digitalno preobrazbo kljub temu, da informacijske in komunikacijske tehnologije predstavljajo eno izmed štirih prednostnih področij za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (pdf).

1.2 Neuravnotežena digitalna slika Slovenije

Poročilo o državi Sloveniji na indeksu DESI za leto 2019 (pdf) kaže tudi na neuravnoteženo digitalno sliko države Slovenije. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami EU napredna na področju digitalnih javnih storitev oz. e-uprave (6. mesto na področju storitev e-zdravja in 7. mesto pri dostopu do odprtih podatkov). Povprečna je pri digitalizaciji poslovanja v podjetjih (15. mesto). Po drugi strani se Slovenija uvršča pod povprečjem EU v stebru človeškega kapitala, ki meri osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti ter uporabo interneta. Slovenija se po deležu prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi in znanji nahaja na 18. mestu, po deležu prebivalstva z vsaj osnovno sposobnostjo uporabe programske opreme pa na 17. mestu. Podpovprečno razvita na 21. mestu je tudi uporaba internetnih storitev, ki meri uporabo vsebin, komunikacij in spletnih transakcij med državljani. Nizek je tudi delež uporabnikov e-uprave (17. mesto). Relativna uspešnost Slovenije po posamezni razsežnosti indeksa DESI je prikazana v grafikonu št. 2.

Grafikon št. 2: Relativna uspešnost Slovenije po posamezni razsežnosti indeksa DESI v primerjavi s povprečjem EU
Grafikon št. 2: Relativna uspešnost Slovenije po posamezni razsežnosti indeksa DESI v primerjavi s povprečjem EU (Vir: Indeks DESI – poročilo o Sloveniji za leto 2019, Evropska komisija).

1.3 Razvojni cilji države Slovenije na področju digitalizacije

Država Slovenija je v Strategijo razvoja Slovenije 2030 (str. 58) med kazalnike razvojne uspešnosti vključila tudi uvrstitev države na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Kot ciljno vrednost za leto 2030 je določila uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih razsežnostih indeksa. Kot izhodiščna vrednost je vzeta uvrstitev na 17. mesto v letu 2017.

Sledi: Slabosti kohezijske politike Slovenije 2014-2020 na področju digitalizacije.

Celotno besedilo elaborata je dostopno na povezavi Predlogi naložbenih smernic kohezijske politike Slovenije za obdobje 2021-2027 (Delovna skupina za politike in zakonodajo informacijske družbe, Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo).

Naslovna slika: Portal EU-skladi.