SLO | ENG

Gospodarjenje s podatki - poslovna funkcija prihodnosti

Slovenija v Poročilu o digitalnem napredku Evrope (EDPR) 2017 zaseda 17. mesto. Vrednost indeksa je pod povprečjem EU, uvrščeni smo med Francijo in Češko. Dosegli smo znaten napredek pri vključevanju digitalnih tehnologij v podjetjih, s čimer smo se umestili nad povprečje EU. Izboljšala so se digitalna znanja in spretnosti, prebivalstvo pa se ukvarja z različnimi spletnimi dejavnostmi. Vendar pa povezljivost ostaja pod povprečjem EU, kar lahko pripišemo počasnemu prehodu na uporabo hitre in mobilne širokopasovne povezave. 

Javne e-storitve napredujejo po zaslugi prizadevanj za odprtost podatkov, vendar le dobra petina (22 %) državljanov z dostopom do spleta uporablja storitve e-uprave (v EU 34 %), kar Slovenijo  uvršča na 22. mesto med državami članicami po tem kriteriju.

Več strokovnjakov kot v EU, a še vedno premalo
Slovenija se uvršča visoko pri deležu strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v delovni sili (3,6 %, kar je tik nad povprečjem EU, ki znaša 3,5 %). Vendar podjetja po anketnih podatkih še vedno ne najdejo dovolj kvalificirane delovne sile. 

Slovenija ima relativno velik delež diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter zaseda 9. mesto med 28 državami EU.

7. mesto pri integraciji digitalne tehnologije
Slovenija je na 3. mestu pri izdajanju elektronskih računov zaradi splošne uvedbe izdajanja elektronskih računov pri poslovanju v javnem sektorju. Tudi poslovni sektor mora pri poslovanju z javnim sektorjem izdajati elektronske račune. Leta 2015 je elektronske račune izdajalo 16 % podjetij, leta 2016 pa 57 %. Slovenija je pri uporabi radiofrekvenčne identifikacije (RFID) na 9. mestu. Oblak uporablja 15 % podjetji, kar je nad povprečjem EU (13 %) in je veliko povečanje glede na predhodno leto (11 %). Delež malih in srednjih podjetij, ki prodajajo na spletu je upadel s 15 % (2015) na 13 % (2016), kar je manj kot v EU (17 %). 

Storitvena podjetja so bolj digitalizirana
Krepitev in pospešitev digitalizacije industrije je prednostna naloga Strategije razvoja informacijske družbe  - Digitalna Slovenija 2020 in Digitalne koalicije Slovenije – digitalna.si. Ob tem pa Slovenija nima posebnih politik, namenjenih spodbujanju digitalizacije poslovanja na splošno ali e-trgovanja, niti ni uvedla nobenih določenih, ciljno usmerjenih davčnih olajšav za naložbe v digitalizacijo. Vendar je ozaveščenost o potrebi po vključitvi digitalnih tehnologij v poslovne procese vse večja in vse več podjetij ima zaposlenega direktorja informatike. 

V številnih gospodarskih sektorjih je ozaveščenost glede digitalnih tehnologij vse večja, vendar je stopnja njihovega dejanskega vključevanja v različnih gospodarskih sektorjih zelo različna, pri čemer je digitalizacija hitrejša v storitvah kot v proizvodnji. 

V storitvenih dejavnostih ima nizek digitalni indeks 48 % podjetij, visok digitalni indeks 26 %, zelo nizek 24 % in zelo visok digitalni indeks 2 % podjetij. Med podjetji v proizvodnih dejavnostih jih ima polovica zelo nizek digitalni indeks (52 %), 41 % nizek in 7 % visok digitalni indeks.

Pri obdelavi elektronskih podatkov močno zaostajamo
Po podatkih IDC-ja (poročilo European Data Market) ima Slovenija 0,2-odstoten tržni delež pri tržni vrednosti podatkov v EU-28 oziroma prevedeno v nominalne vrednosti, 113 mio EUR od 60 mrd EUR velike pogače. Sektorsko gledano je na ravni EU tržna vrednost podatkov najvišja v rudarstvu in predelovalnih dejavnostih (22 %), ki jim sledijo finance (20 %) ter strokovne storitve (14 %). 

Za procesiranje in obdelavo podatkov namenijo slovenske družbe le 7 % svojega celotnega proračuna za IKT. Nižji delež ima le še Luksemburg (5%), najvišjega imajo baltske države. Države EU-28 pa temu namenijo 9,5 % teh izdatkov. 

Smo v četrti, zadnji skupini držav po deležu družb (dejavnosti J in M), ki se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo podatkov. V Sloveniji se s tem ukvarja 5,3 % družb, na ravni EU pa še dvakrat več (14,1 %). Med vodilnimi državami so Irska, Združeno kraljestvo in Nizozemska, Slovenija pa je v zadnji skupini srednje in vzhodnoevropskih držav. 

K tej razliki zelo veliko pripomore tudi umeščenost večjih storitvenih IT multinacionalk v anglosaksonske države, kar ustvarja dober ekosistem za razvoj drugih podjetij, ki svoje storitve sicer nudijo tudi v preostalih evropskih državah. Rast družb, ki bodo obdelovale in procesirale digitalne podatke naj bi bila v obdobju naslednjih treh let najvišja prav v Sloveniji (+6,8 % letno). 

Vsaka 50-ta družba uporablja podatke
Imamo družbe, ki se ukvarjajo z obdelavo podatkov, in družbe, ki jih nato uporabljajo za svoje poslovne odločitve in načrte. Največje število slednjih je v Združenem kraljestvu, ki mu sledita Nemčija in Italija. Na ravni EU-28 je takšnih družb okoli 660 tisoč, kar predstavlja le 6,4 % vseh potencialnih uporabnikov podatkov, ki bi lahko izboljšali svoje poslovne odločitve in načrte s pomočjo podatkov.  

V Sloveniji ta delež znaša le 2 % vseh potencialnih uporabnikov podatkov, s čimer se uvrščamo na dno tretje skupine držav, skupaj z državami kot so Poljska, Češka in baltskimi. 

Sektorsko gledano na ravni EU je največ uporabnikov podatkov na področju strokovnih storitev, sledijo predelovalne dejavnosti in trgovina, nadpovprečno rast pa so beležile IKT dejavnosti, zdravstvo in finance. Znotraj sektorjev pa je pomen uporabe digitalnih podatkov daleč največji v financah (19 % vseh), trgovini (17 % vseh), IKT dejavnostih in javni oskrbi. Podpovprečen je v gradbeništvu, transportu in javni upravi. 

Iščejo se upravljavci podatkov
Z obdelovanjem digitalnih podatkov se v Sloveniji ukvarja 3,4 % zaposlenih, kar je več od EU povprečja (3,1%). Na ravni EU se s tem ukvarja 6,1 mio zaposlenih in se je v letih 2015-2016 povečalo za 3 % na leto. Trenutno primanjkuje okoli 420.000 upravljavcev podatkov. 

Do leta 2020 naj bi se po ocenah IDC letna rast tovrstnih delovnih mest okrepila na 6 % letno. Med bodočimi študenti računalništva naj bi jih 23 % postalo upravljavcev podatkov, petina vseh matematikov in 8 % naravoslovcev. Rast povpraševanja po upravljavcih podatkov bo v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Nizozemskem, Malti in na Švedskem  2-krat višja kot v EU.

Avtor: Bojan Ivanc, Analitika GZS

Članek je izšel v reviji Glas gospodarstva, Digitalizacija, ki jo izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.